INTERVJU: JANKO TAVČAR, začetnik tekmovalnega raftinga v Sloveniji, ki na prvenstvu opravlja delo sodnika

DSC_0661

Janko Tavčar je eden izmed prvih, ki so se v Sloveniji resneje začeli ukvarjati z raftingom, kmalu pa so ustanovili tudi Rafting zvezo Slovenije. Janko je bil dolga leta tekmovalec, sedaj pa že nekaj let opravlja delo tekmovalnega sodnika.

Seveda je začetna beseda nanesla na sam začetek raftinga in njegove zanimive športne poti…

V Straži smo začeli fantje veslat s kanuji, s katerimi smo se udeležili tudi prireditve Slovenske reke, ki je bila namenjena množičnem spuščanju s kanuji. Na omenjeni prireditvi smo srečali Čehe, ki so prišli z napihljivim čolnom. Pozanimali smo se kako ta zadeva funkcionira, dogovorili smo se, da naslednjič, ko obiščejo Slovenijo še nam prinesejo te napihljive čolne. In res so jih avgusta leta 1990 tudi pripeljali, skupaj s hokejskimi čeladami, vse skupaj smo takrat od njih tudi kupili. Doma smo naredili lesena vesla, imeli smo še rešilne jopiče in potem smo začeli veslat. Kmalu smo odšli na tekmo v Avstrijo, nato pa smo že leta 1991 ustanovil Rafting zvezo Slovenije. Že isto leto smo naredili tekmo za državno prvenstvo, in sicer je bila prva tekma na reki Krki“, s ponosom pripoveduje naš sogovornik in dodaja…

“Bil sem med devetimi, ki smo zbrali denar za prvi čoln, kasneje so se pridružili še štirje člani, tako da nas je bilo vse skupaj trinajst. Leta 1995 smo bili na razpotju ali naredimo podjetje ali ustanovimo klub, odločili smo se za klub in več kot očitno je bila to prava odločitev.”

Ste tudi tekmovali?

Tekmoval sem od leta 1991 do leta 2001 redno, to se pravi kakšnih 10 do 15 tekem državnega prvenstva letno, plus še mednarodne tekme. V tistem obdobju je bila to čista preokupacija mojega tekmovalnega obdobja, ker smo bili s treningi in tekmami obremenjeni praktično celo leto. Sedaj je malo drugačen sistem, manj je tekem državnega prvenstva in več mednarodnih tekem. V tistih časih je vladalo izredno zanimanje, navdušenje za ta šport, bilo je ogromno nastopajočih ekip. Televizijski prenosi so potekali ves čas, tako da je bil res zanimiv začetek, nov ekipni šport in izjemna medijska pozornost.

Tekmovalni rafting danes in nekoč… Kakšna je razlika?

Malo je razlike v opremi, ne tako zelo veliko, varnostna oprema je nekoliko boljša. Tudi vesla so sedaj že nekaj časa grafitna, vendar tisti prvi začetki so bili z lesenimi, aluminijastimi, plastičnimi vesli, ki se jih sedaj več ne uporablja. Eno obdobje smo v slovenskem raftingu dovolili vsakršne čolne in ti čolni so bili seveda, zaradi hidrodinamične oblike, zelo ozki in dolgi. Ko si naredil nov čoln, si dva meseca zmagoval, dokler ni nasprotnik ugotovil kako si ga naredil in ga še izboljšali. Kasneje smo ugotovili, da gre to ogromno enega denarja za razvoj čolnov in smo se dogovorili, da morajo biti čolni enotni. Na prvenstvih mora organizator zagotoviti enotne čolne za vse ekipe.

Kje vidite, da bi se dalo v raftingu kaj izboljšati, popraviti?

Težko je biti pameten, ampak mogoče bi bilo bolje, če bi se pravila poenostavila, ker širši javnosti je znano, da so v raftingu štiri discipline to je pa tudi vse. Niso jim pa znana pravila posameznih disciplin, ki so včasih tudi zelo zapletena, po mojem preveč zapletena. Naprimer pri dvobojih na izpadanje so pari prvi proti petem, drugi proti šestem, tretji proti sedmem in četrti proti osmem. Vsi ostali, večji športi imajo sistem 1-8, 2-7, 3-6, 4-5 in ne vem zakaj moramo biti mi posebni. Takšen sistem je ostal še od obdobja, ko so Angleži sami vodili rafting in so to povzeli po svojih konjskih dirkah. Mogoče so tudi spusti predolgi, bi jih lahko skrajšali, da bi gledalci lažje prišli zraven in kaj več videli. Kar se tiče medijske pozornosti je pa to nek začaran krog, če imaš več denarja si lahko privoščiš večjo medijsko pozornost, denar pa dobiš tako, da imaš medijsko pozornost. Težko je reči s katere strani to začeti, ampak mislim, da je naša prireditev Evropskega prvenstva 2016 en korak k temu, da si pridobimo to medijsko pozornost.

Koliko časa ste že tekmovalni sodnik?

Razmišljal sem, kako bi tudi po končani športni poti še naprej pomagat našim članom. Večkrat sem se pojavljal v vlogi trenerja ali sodnika, tako da sem potem naredil mednarodni izpit za sodnika in sedaj opravljam to vlogo. Ni pa rečeno, da bom vedno na tem položaju, vedno je možna tudi kakšna druga pot, kot npr. sedaj Bobri, ki imajo veteransko ekipo in nastopajo, tekmujejo. Prepričan sem, da bomo tudi mi kmalu ponovno sedli v čolne.

Kakšna je vaša naloga sodnika?janko

Sodnik opazuje posamezne napake, ki se lahko zgodijo in jih kaznuje. Pri sprintu je možnih zelo malo napak, recimo prehiter start, tekmovalec se vrže v cilj in s tem prekine celico, to se kaznuje. Kaznuje se tudi, če v cilj ne pride celotna ekipa ali pa da nimajo kompletne varnostne opreme. Tukaj je zelo malo možnih napak. Že pri dvobojevanju je teh napak več, lahko gre za odrivanje z vesli, namerno zaletavanje v čoln, vlečenje, itd… Največjo vlogo imamo sodniki pri slalomu. Potrebno je opazovati, če so šli vsi člani pravilno čez vrata, če eden ne gre, se to kaznuje s 50 sekundami pribitka, če se eden dotakne vrat, se to kaznuje s petimi sekundami pribitka. Pri spustu pa je podobno kot pri dvobojevanju, če pride do kontakta, se lahko to kaznuje.

Ste imel v tej vlogi kakšno neprijetno izkušnjo?

Niti ne. Seveda se igralci v vseh športih ne strinjajo vedno s sodniškimi odločitvami, vendar v raftingu že od nekdaj uporabljamo video posnetke in ni to izjema, tako kot v nekaterih športih. Na vse pritožbe, ki so plačljive se žirija odzove tako, da posnetek pogleda in se potem na osnovi posnetka odloči ali je sodnik na progi sodil prav ali ne. Na koncu vseeno še žirija amortizira ta pritisk tekmovalcev.

Imate veliko takšnih pritožb?

V prvih dveh dneh prvenstva smo prejeli eno pritožbo.

Kako sodniki sodelujete med seboj?

Sodniki signaliziramo kaj smo videli, se gledamo med sabo, dajemo označbe, svoje videnje in si s tem pomagamo, da dogodek vidimo iz različnih zornih kotov.

Glede na to, da ste športnik po duši in povrhu vsega še Stražan, me zanima kako doživljate vožnje naših fantov?

V bistvu sem bil dolga leta v velikem stresu, ko sem spremljal nastope naših ekip. Sedaj pa moram reči, da gre za poezijo to so take vožnje, kot si jih lahko samo želiš. Tudi, če se kakšna vožnja ponesreči, veš, da bo že naslednja vrhunska. Zadnje obdobje samo še uživam v naših vožnjah.

Vam je težko ohranit objektivnost, ko se rešuje primere za slovenske fante?

Pravzaprav ne. S sodniki se že toliko časa poznamo, da smo že prijatelji in vemo, da nikomur ni vseeno, če bi nekdo pristransko sodil. Npr. na prvenstvu smo imeli primer, ko je Rus dosodil edino kazen na tekmovanju, ravno ruski ekipi in se niso pritoževali, sodniki smo se pa nekoliko šalili na ta račun.

You may also like...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *